Modro nebo...

...pokosili so mojo najljubšo jaso. Jaso, na kateri sem zjutraj pihala regratove lučke in iskala rešitve vseh problemov in težav. Prepozno sem s seboj zvlekla fotkiča. Našla sem le eno, eno izmed mnogih, ki je obdržala svojo popolno bučko. Biti prepozen je včasih lahko velik problem...se spomnite kolikorat ste obžalovali, da niste prej nečesa storili in rekli? Posledica omahovanja je obžalovanje. Tudi jaz jih imam. Puščam jih v preteklosti, ker jih ne morem spremeniti. Vsak človek jih ima. Vandar delam na tem, da jih imam vedno manj. Kar je velik napredek. Če bi radi nekoga objeli ga objamite, recite dobro jutro, pojejte tisto pregrešno kepico in kupite si nove čevlje, ker jih čez en teden ne bo več. Life for now, becuse tomorrow is too far.

Comments

Popular posts from this blog

Sankaška reportaža