Poplave in zeleni božič

Toliko časa kot sem v zadnjem mesecu posvetila vremenu in vremenskim napovedim, ga nisem že dolgo. Ljubljanski maraton je bil 25.10., takrat je bilo preveč mraz. Komaj smo opravljali zadnje treninge. Po 25. se je zjasnilo in otoplilo in to je trajalo vse do drugega tedna decembra. O snegu ne duha ne sluha. Nato se uresniči želja po snegu, in prejšno nedeljo je bila en krasna sončna snežena nedelja. Res super nedelja, mrzla, svetlikajoča v svoji belini, škripanje snega pod nogami, naaaajlepša. In nato dž. In dž dž dž...za božič poplave in 10 stopinj. Včeraj je bohinjskojezero doseglo rekordno višino v zadnjih 30 letih, Soča je imela nenormalno veliko pretočnost, ljudjem je poplavljalo kleti in marsikdo je reševal svoje imetje. Danes smo se zbudili v modro nebo, z rahlo pobeljenimi špičkami alp in soncem, kot da je vse to le smešna tragikomična mora. V Bohinju imamo rezervirano hiško, danes je dostop do nje odprt...okoli nje ni snega in zunaj ni mraz. Trenutno pakiram smučarsko opremo in se sprašujem ali so te sezone vedno bol zaciklane v januar ali smo res tako uničili podnebje ali nas nekdo zgoraj ne mara. Winter break v zeleni oazi. Bohinj je sam po sebi krasen, poleti pozimi in tudi v šišmišu vmes. Vendar si trenutno bolj kot vse drugo želim 1 m snega, dneve preživete na Voglu in večere ob jezeru v topli koči s kuhancem. Pogrešam utrujenost po celodnevni smuki, pogrešam lanskoletne novice o 8 m snega na Kaninu in lanskoletno zimsko idilo za novo leto. In nekdo mi bo rekel pa pojdi k sosedom...ja vem Dolomiti so krasni, avstrijska Koroška tudi, ampak ne vem zakaj, mene je očaral Bohinj. Slovenske gore so top. Ne rečem, paše en dan dirkanja po kilometrskih progah, odlična smuka v visokogorj, ampak trenutno želim le 1m snega okoli bajte. Toliko, da vanj zakoplem žampanc...i wish:D