Pony adventure race 2010

Nekaj mesecev nazaj smo se ob pirčku ali dveh spomnili ideje, da bi šli s ponyi na morje. Pony je kolo naše in vaše mladosti, ki se po sredini zloži na pol, ima majhne 18colske gume in kontra zavore na pedalih. Dokaj nevarno pri večjih hitrostih, vendar udobno za mestno vožnjo. S ponyi na morje. Zadeva je požela veliko ne-jev, veliko izjav v smislu "ah kje pa, ne bo vam uspelo", po drugi strani pa smo bili deležni precejšne hvale, če nam rata seveda. Odločeni, da svetu pokažemo, da je vse v glavi, smo začeli iskati ponye. Potrebni so bili majhne prenove in kanček ljubezni. Akcija je vmes malo poniknila, štart se je zdel takooo daleč. Pa vendar v petek 25.junija, smo štartali s ponyi proti morju. Cilj Ankaran. 6 komadov iz Domžal, enega pa smo pobrali v Ljubljani. Mateja z modrim ponyem in kiklco, kaj nam pa morejo stil. Andraž z rdečim ponyem in macolco, nikol ne veš kdaj bo treba potolčt. Aleš z roza ponyem, košarco in titan dresom, stil je vse. Silvo z rdečim ponyem in ruzakom brez malce in tekočine, šala mala. Miha in njegov touring modri pony ter tranzirstorček. Natan, california pony in 15 kg ruzak. Moja malenkost, modro - violčen pony ter slogan počas pa za ziher, brez čelade. Štart 5:30 iz Vira, preko Domžal-Trzina do Ljubljane. Iz Ljubljane do Brezovice - Loga - Vrhnike - Planine - Postojne - Senožeče - Kozina - Divača - Črni Kal - Ankaran. Postanki so bili večkrat nujno potrebni. Poganjati ponzlna v klanc je božja kazen, ampak ob pomoči vrlih kolesarjev in njihove spodbude smo v klanc leteli. Na poti smo poželi veliko čestitk, podpore, nasvetov in odobravanja. Sam odnos do nas in naše ropotarnice na dveh kolesih, je fenomenalen. Dajmo dajmo, saj bo šlo, bravo, carji ste! Dobiš posebno motivacijo, da ta avantura pa more ratat. Zgodba za vnuke, dejansko! Toliko majhnih paketkov sreče, zavitih presenečenj, smeha in nedolžnega krega, ko živci popustijo. Zgodba o medsebojni komunikaciji, kako povedati kaj te moti in kdaj si priznaš da ne moreš več. O poslušanju en drugega, o skupnem odločanju, spoštovanju mnenj. Konec koncev sem doživela že marsikateri konflikt in moram priznati, da smo se tokrat odlično razumeli. Energija je bila perfektna, ekipa še bolj. Funkcioniramo super in upam, da se ta vikend kmalu podoživi. Za nami je 133 km smeha in švica, 11 ur in pol vožnje ter svetovni vikend. Kapo dol celotni ekipi, tako kolesarski kot spremstvu. Vse kar lahko rečem je : Kepica za zveste prijatelje! xoxo