Film, lepa žoga, horse

Life cycles je bajkerski film, ki ga priporočam vsem, ki radi vsaj malo umažejo svoje bicikle. Super posnetki in zgodba, podobna režija kot v snb filmčkih, nekako tako da se pri določenih kadrih naježiš. Z družbo smo si ga ogledali v soboto pod streho ljubljanskega urban roof-a. Dobra atmosfera in prostor poln nadobudnih rajderjev, ki po gozdu nosijo palete in no weather what gradijo objekte in delajo potke. Če koga srečate na nedeljskem pohajkovanju po gozdu s kladivom in umazanega do kolen...brez skrbi, ni kak psihopat. Všeč mi je, da DH scena postaja bolj dostopna tudi navadnim smrtnikom. Čeprav so cene opreme še vedno dovolj visoke, da se ti zatakne. Sama sem odraščala med kolesi. Oče je bivši tekmovalec, brat se tudi od malih nog vozi po blatu in srečuje z avtomobili, sama pa uporabljam bicikel za sproščanje fustracij. Haha ne, noro lepo se osvojiti kak vrh in se ponašati s kako odpeljano tekmo. Dejstvo je samo to, da v kolikor se preveč ukvarjaš z eno stvarjo kaj hitro rataš najbolj pameten amater na svetu, kar pa po svoje ne finančno ne mentalno ni zdravo. Temu sama rečem strast. Ta te pripelje do tega, da kolo ni več le nedeljska vožnja po kolesarski stezi ampak divjanje po blatu, preklinjanje klancev in brisanje soli s čela. Ampak vse to je vredno...vsak osvojen Vršič, Krvavec in Velika planina so tega več kot vredni. Sedaj se stvari obračajo nazaj....letos poleti smo šli na morje s poniji. Moj še vedno razstavljen leži pri kolegu v delavnici in čaka na peskanje. Do naslednjega bo kot nov. Prav tako smo spomladi iskali stare specjalke. Kak mesec nazaj sem že skoraj kupila karbonsko lepotico. Najraje bi mela vse. Kdo pa ne bi bil lastnik težkega DH in lahke specijalke? Retorično. Sama se v hitrosti počutim odlično. Agresivna preža na cesti in elegantna vožnja, uf...na drugi strani pa ga ni čez gozd in korenine ter vonja po naravi. Mislim, da bo potrebno najti en kompromis. Zaenkrat prednjači gorc in gozd...ampak nekega dne bom na triatlonu s svojo specjalko, ki bo mela črne feltne in roza špikle. Najdete me v belem dresu. Do takrat pa se bom cepila proti meningitisu glede na do da gozd kliče...

Comments

Popular posts from this blog

Sankaška reportaža