Mizica pogrni se

Po sankariji paše nekaj pojest. Povabljena k Davidu in Damjani sva ob 16h pribremzala na obisk, vendar še nič ni dišalo po kuhi...midva pa lačna. Pa smo se zamotili s tanovo domačico, milko, čajem in razkazovanjem stanovanja. Imata res prikupn plejs, zmešan s tolikimi kulturami, polno slik in stvari iz celega sveta. Lahko bi cel dan odpiral predala in postavljal vprašanja "Kaj pa tole? Iz kje je pa tole?". Nato se je na sredino mize postavil vok. O kako je zadišalo, hungrih! Hitro v roke palčke in ukradet košek mesa še preden naložiš v posodico. Super narejeno, mmm začimbice, mesek, zelenjava...TOP! Domača kuhinja preseka vse druge. Ni da ni. Dobra družba, dobra hrana, servirano v posodicah iz Vietnama, kaj lahko človk še želi? Visečo mrežo? Ja tudi ta visi v dnevni sobi. Haha, en v visečo mrežo, en v jabooz, dva na blazino, na tvju smučanje...Hvala ti Miklavž za vse! Potem pa še na potopis o Baliju!
Najlepša nedelja preživeta v res top družbi. December je res en čudovit mesec. Kar pa se tiče daril...očitno sem bila res pridna;)

Comments

Popular posts from this blog

Sankaška reportaža