Za devetimi gorami smo praznovali

Božična večerja, darila, objemi, spanje. Budlika ob 4:00 (ojojoj), zbor z malo besedami in zaspanimi učki ter štart proti letošnjemu novoletnemu dopustu. Cilj : Švica, Thyon. Iz deževne Slovenije čez deževno Italijo v zasnežen prelaz ter nato čez kamnito in kopno dolino v zasnežen Thyon. Prihod v mraku in snegu, check in ter reload prtljage. Hvala bogu za dvigala! Znašli smo se sredi lesene sobice s kupi prtljage in namenom narediti to sobo naš dom za cca en teden. Aklimitizacija ni bila dolga, pospešili smo jo z dobro večerjo in zdravljico. Potem pa smo kaj hitro popadali v postelje. Zjutraj pa...blink blink modra svetloba, beli vrhovi in sonce, ki jih nežno boža. Uf, nebesa? Skoraj! Hitro v kopalnico, hitro mimo hladnilnika, hitro na smuče. In ko stojiš tam pred strmino s pospešenim pulzom, neučakan, nemiren...si rečeš "to je to! to je za dušo prvezat!". In se spustiš...v glavi ustvarjaš vtise in rišeš karte, kam pa sedaj, kakšen je plan. Toliko prog, toliko kilometrov, toliko vrhov. Neverjetno, nedoživeto! In vsak dan znova isti občutki nemira. Še bi še to in še uno. V sredo smo za majhno doplačilo podaljšali karte še v ostale doline ter se povzpeli na magičnih 3330 m, Mont Fort. Ko že misliš, da si videl vse...daš oči na pašo in doživiš alpe. Tiste, ki si jih s prstom gulil pri uri zemljepisa. Te alpe imaš sedaj pred sabo. Mislim, da sem se zaljubila v mogočnost vrhov. Kako majhni smo v primerjavi z naravo. Enkrat se strese pa te pokoplje sneg za zmeraj. Majhne mravljice s smučkami na belem vrhu. Pajacki brez pameti in željo po adrenalinu. To nas žene, to je edina odvisnost, ki je ne želim ozdraviti. In po tem spustu, si želim še več alp. In si jih bom privoščila vsaj enkrat na leto, ker na Krvavec grem le še na sprehod. Teden je minil prehitro. Toliko lepega in na novo doživetega je težko zazipati v en post na blogu. Lahko rečem da je francoščina izredno lepa, čeprav jih ne štekam nič razen vin chaud in bon anne. Švicarji so izredno prijazni in nasmejani ljudje, ustrežljivi in neverjetno hitro preklapljajo med angleščino, nemščino in francoščino. Naši turistični delavci bi se lahko kaj naučili na to vižo in nehali špilati limone. Zadnji dan smo žalostnih obrazov zrli v hribe ter se vsak zase poslavljali tudi od starega leta. Sedaj tu s skodelico kavo pred sabo zrem v januar, ki bo zame delaven predvsem na osebnem področju, preden se vključim med davkoplačevalce. Torej čas, da podelam še nekaj za nazaj in grem mirne vesti in na novih krilih naprej. Come on 2011, bring it on....i am ready for some new adventures! :)

Comments

Popular posts from this blog

Sankaška reportaža