Finale Ligure

Po potici in jajcih je čas za rekrejšen. Nafilava avto s camping in bike opremo, kolesa na streho, ujameva par ur spanca ter se podava na pot. Cca 700 km, ali 7 do 8 ur vožnje. Vse ok, brez garmina, dovolj je le cestni atlas Europe, old skul. Brez problema sva našla pot, na zadnjem postanku pa sva prejela še klic od kolega, ki pa je že bil v Finalu. Par napotkov in hitro proti cilju. Brez problema najdeva ustrezen camp, nakar ugotoviva, da tam že bivikira gruča 30 slovencev. Zakon. Našla svoj prostor pod soncem. Zatem je sledil ogled mesta na kolesih. Krasno malo mestece ob morju, kjer pa sva kasneje ugotovila, da je le krinka, saj se vse dogaja v hribih. Okoli 1000m višincev. Po srečnem naključju sva dobila dan shuttlanja. Noro dobro. Toliko freerajda v enem dnevu. Sama brez bajkerske kondicije, sem na koncu bila ožeta kot cuna, polna bojnih ran po nogah in modric po celem telesu. Nekako kot če pošlješ kuglo po fliperju, bam bam bam, vse točke do podna. Če seštejem modrice sem res prava zmagovalka. Obožujem gozdne potke, malo manj strme in skalnate. Malo peš pa gre. Konec koncev je bilo zakon. Naslednji dan sem komaj vstala iz šotora, fertik deu. Ampak tole je abnormalno in komaj čakam, da se ekipa vrne nazaj. Freeride for life:)
p.s.: Hvala David za kolo, poezija:) in Andreju ter Tanji za vodstvo po hribih:)

Comments

Popular posts from this blog

Sankaška reportaža