Visoko visoko

Športna nedelja je prinesla plezanje in izlet na Šmarješko goro. Plezanje je meni neznan šport, nekajkrat sem na daleč opazovala in razmišljala če, če, če je to zame. Vendar je ostalo le pri tem. Tokrat pa se je zgodil pravi mali športni dan. Po principu "fallow me" smo sledili Davidu nekam v Škofjeloške konce. Nato smo zaprli vrata lepemu vremenu in se podali v klet in v umetno steno. Hu, nov svet. Naravnost, previsno, po stropu, s štrikom, plezalke, noro. Primeš se za sladoled, stopiš na morsko zvezdo, zgrešiš ribo in padeš s stene. Še enkrat. Še malce težje. Izkušeni so plezali do vrha, jaz sem postopoma zbirala pogum. Tresle so se roke, rodila se je želja po "sem pa še pridemo". Lep štart, vendar ker zunaj kuka sonce, gremo še na Šmarješko goro na gibanico in čaj. Potem pa še na pozno kosilo. In sedaj se v postelji grejeva in reflektirava današnji dan. Bilo je lepo!!