Sankaška polka

Prešernov sončen dan na Ljubelju. Snega je veliko, ljudi tudi. Vreme je bilo enkratno in sanke težke kot le kaj. Ampak na vrhu je koča, motivacija. In dol se gre s sankami. In letelo je kot strela. Ovinke sva že naštudirala in na srečo nisva nikogar povozila. Pozabila pa sva očala, sneg nama je letel v glavo in do dna sva prišla kot iz snežnega zameta. Noro, treba bo it večkrat. Woho!

Comments

Popular posts from this blog

Sankaška reportaža