Mal tko po Bohinju

Ma ke je lep tale naš Bohinjski kot. Sva šla prvič letos po poškodbi, ki se je zgodila v začetku maja. Sedaj je pavec malo krajši a zaceljen. Torej pustiva avto v Bohinjski Bistrici potem pa po kolesarski poti do jezera. Nadaljujeva ob jezeru proti Ukancu. Čas za mrzlo pivo. Zamika me voda, vendar je bila zaradi vetra precej namešana, kar pomeni mrzla. Torej odpraviva se po notranji makedamski poti do slapa Savica. Ker je ogled slapa zaračunan, denar za vstopnino raje porabiva za nakup bohinjskega sira. Nato pa nazaj v Ribičev laz. Čas za kosilce in ledeno kavo, skok v vodo in precej bolj prijetno kolesarjenje proti avtu. Bohinj je res magičen. Voda turkizne barve, obdan z gorami in gozdovi, prijeten čas za chillanje. Domače!