Škocjanske jame s kančkom Pirana in pridihom Krasa

V petek smo se zjutraj napokali v bus in kar takoj v štartu šokirali vodičko z izvedbo vodenja v angleščini. Nam se to zdi samoumevno, saj v službi več govorimo angleško kot slovensko, ampak smo to malček pozabili omeniti. S rahlimi preobrati v dnevnem redu, je nato tekom dneva dobila kak siv las več, a do konca večera se mi je zdelo, da je na lica že dobila pravo barvo.









Škocjanske jame so res slovenski biser med večjimi jamami. Všeč mi je ker so dvorane velike in prostorne, ker se pod zemljo počutim malce utesnjeno. Jame so impresivne in ker je trenutno v njih malce več vode, je celotna izkušnja še malce bolj pestra. V njih smo se zdržali kako uro in nato še kako uro po zunanjem delu po kanjonu Reke. Po jamah je bil na sporedu italijanski Repentabor, vendar se je šef odločil, da bomo v sončnem vremenu raje šli v Piran. V času, ko smo bili v jamah, je naša vodička pridno prevajala zanimivosti o Repentabru v angleščino, ki je potem sploh ni rabila. No v Piranu smo dobili nekaj dejstev o trgu in cerkvi, o zgodovini mesta, nato pa smo vodičko spet kar na hitro skrajšali, saj je sonce že šibal proti zatonu. S tem smo ji spet skenslali preveden del, ki ga je pisala na busu. Se opravičujemo! Obala ta čas se pripravlja na zimsko spanje, na dnvnem soncu je še nekaj ljudi, ko pa ta zgine pa tudi teh ni več in zapiha mrzel veter. Tako smo jo tudi mi mahnili v Štanjel v večerjo in druženje ob vinčku. Naši tuji sodelavci pravijo, da je naš Kras naluknjan kot sir, vendar so nad celotno pokrajino več kot navdušeni. Lahko smo ponosni na naše naravne danosti. Najbolj smešna od vsega je tista ena in edina vetrnica  Povsod po svetu z njimi pridobivajo energijo, le pri nas imamo namreč tako zabite ptice, da ne bodo odletele mimo ampak kar naravnost v propelerje. Konec koncev pa, izlet v našem stilu, s preobrati in dobro voljo. 



Comments

Popular posts from this blog

Sankaška reportaža