Zobarji pa to


Danes sem po enem letu spet šla v tisto modro čakalnico z vonjem po sklenini mešane z vodo ter vseh tistih preparatih, ki ti jih tlačijo v velikokrat premajhna usta. Včasih pridem ven kot joker. Zanimivo je, da ti vedno pišejo neko uro, ki se je potem noben ne drži razen ti. In največkrat je ta ura med tvojim delovnikom. Če slučajno prideš in zobarce ni, te nihče ne obvesti. In jaz še vedno vrjamem v moč naročene ure (naivno vrjamem), čeprav je genau vedno pravilo - prej prideš prej melješ. Ah to javno zobozdravstvo. Sicer težav (aleluja) z zobmi nimam, se mi pa zdi celotni postopek naročanja/čakanja/pregleda rahlo butast. Moja prava zobarca je itq spet na porodniški in tako sem jo v cca 5 letih videla le trikrat. Vmes pa vse tiste zamenjave za katere nimam pojma ali sploh vejo kaj delajo (obstajajo svetle izjeme). Bojim se dneva, ko bom rabila pomoč javnega zdravstva ali zobozdravstva. Glede na trende in slišane izkušnje, ti če nimaš ravno primera iz knjige, pomaga ravno nič. Zato pa zik zak zobke umit pa spat. 

Comments

Popular posts from this blog

Sankaška reportaža