Vamos a la playa

Se mi zdi da je bila večina ljudi včeraj na obali in tesno pri morju. Večji del mase je želel priti čim bližje vodi in čim bolj v center dogajanja. Naša kriza se definitivo rešuje na obali. Kakšni protesti neki, gremo na obalo! In sva šla tudi midva. Sicer sva jadrala po vaseh nad obalo, ampak sva vseeno želela do morja. Preverjeno so soline najboljši plac na naši obali. Predaleč od vrveža in brezvezne za wanna be-je. Meni pa krasne in najlepše. Edino tam se lahko sprostiš na obali. Enkratno tudi za tek in kolo. Vsa ostala mesta od Portoroža do Pirana in Kopra ter Izole so bila črna od ljudi. Gostilne polne. Še najina ribja kantina je imela vrsto. No primeren plac za kosilo sva našla šele v nekem petem poskusu in se potem spet zgubila v gužvi. Vasice nad obalo pa dajejo tako prijetno zavetišče pred vso to galamo. Tam vidiš prebujanje narave in napram lanski suši, voda dobesedno vre iz zemlje. Na poti domov sva zavila še na Socerb in uživala v sončnem zahodu ter nato na počasno cesto do doma. Zaenkrat v morju še vidiš dno, kaj kmalu bo spet samo trava in mivka. Takrat gremo raje samo med vasice, v senco in mir.