Pogrešam tek


Danes sem poslušala na Val202 zgodbo o mladem fantu s spondiloartitisom. Me je kar malo prizadelo. Zgodbo lahko preberete tu. Ker imam sama tudi artritis. Tako pravijo. Kako nevedni smo glede tega kaj se dogaja, še zdravniki. Jaz sem sicer relatvno hitro pristala na Petru Držaju, ampak zgodba pa še vedno ni ok. Imela prehodna zdravila, na katera sem dobila alergijsko reakcijo. Sedaj sem trenutno brez. Kontrola oktobra. Naučila sem se res veliko in še se učim, glede prehrane, delovanje telesa, imunskega sistema, črevesja....sprobala alternativo, katere terapije me še čakajo. Želim še enkrat dati šanso naravi preden me nafilajo s tableti. So zdravila, ampak naj bodo končna rešitev. In vse kar pogrešam je...občutek po dolgem teku, ko je telo prijetno utrujeno in glava spočita. Občutek utrujenosti brez bolečin. Razlaganja vsem kaj je narobe z nogo. Razlaganja, da ne morem hitro iz avta če pada dež in mi že večji kamen odnese korak. Počepi le iluzija. Čaka me še dolga pot, ampak nekje mora iti navzgor? Kajne?


Comments

Popular posts from this blog

Sankaška reportaža