Čas po dopustih

Čas po dopustih je čas, ko se ljudje počasi vračajo v ustaljene tirnice. Zame bi se začelo novo tekaško obdobje, čas badmintona, vikend hribi, kolo in vse kar paše zraven. Prejšna leta sem vsak dan po službi imela neko aktivnost. Je blo treba švicat. In letos je moj urnik zaradi artritisa prazen. Nekako žalostno. Sedaj že vidim, da zna biti to dolga bitka. Danes sem peljala psa na krajši sprehod, jaz kot robot, pes pa preveč energije. Mimo mene pa so šibali tekači, kolesarji. Danes je dan, ko si želim, da bi lahko to tudi jaz. Vstala iz postlje, si nataknila opremo in šla po svež zrak. Upanje polagam na bioresonanco. Sedaj sem začela s terapijami in mogoče je trenutno slabše, vendar enkrat more biti boljše. Še vedno se otepam težkih zdravil. Še vedno želim pozdraviti moje telo z napako brez dodatnega farmacevtskega sranja. Mi bo uspelo? Ne vem. Ampak danes sem zjutraj videla najlepšo mavrico daleč na nebu. Za dobro jutro me je pozdravila v vseh svojih barvah in svet je bil lepši. In...gremo dalje. Vsak dan znova. Štejejo majhne zmage.