Highs and Lows



Danes je dan z mešanimi občutki. Čaka me prva kontrola glede mojega stanja s sklepi. In ker ne vem točno kaj lahko pričakujem, ker se ogibam zdravnikov če se le da, je to malce stresno. Spet kako špikanje, jemanje vzorcev in besedičenje. Sama sem se iz zdravil vrgla v druge vode. Bioresonanca mi je veliko pomagala, ampak še vedno nisem na cilju. Še obstajajo potenciali. Zdravnikom tega ne razlagam, ker še nisem naletela na kako večje odobravanje. In tiste zdravniške čakalnice mi niso ravno v pomoč.

Potem pa pride kakšen dan in se počutiš super ter se ne obremenjuješ s tem, da je vsak klanček mali izziv, da vsak kamen ki ga nevede nerodno pohodiš zaboli, da si počasen kot polž in se včasih maješ kot robot, in si srečen ker te pes uboga, ker drugače ne vem kdo bi ga lovil.

Vsake toliko pa se prikaže dan s črnim oblakom nad glavo, ko te vse zgoraj napisano vrže iz tira in takrat pridejo na dan vsa tista vprašanja z "zakaj jaz" na čelu.

Ampak, vseeno gre na bolje in moj Triglav me še čaka in vsi hribi, ki sem jim letos mahala samo od spodaj. In tekaške superge neumazano čakajo v omari. In badminton lopar, ki vztrajno visi sredi hodnika.

Po drugi strani, pa imam čas, da peskota učim vzgoje in trikov. Da se učim pravilno jesti in živeti. In čeprav imam na momente največ dela sama s sabo, gre na bolje. Bom čez nekaj let videla zakaj je bilo to obdobje dobro, širša slika rabi svoj čas. Jaz pa moji sklepi pa tudi. Ne grem na kolena.....haha. Spijte kak zdrav napitek in uživajte v jesenskem soncu ali dežju. Vreme bo!