Pasja vzgoja pa to

V Dnevniku je danes en fajn intervju na temo vzgoje psa. Sama imam pse že celo življenje oz. me spremljajo tako ali drugače. Lastnica psa pa sem bila do sedaj dvakrat...pri naši prejšni Lani in sedaj prvič rodovniškemu psu Bubblu. In vsak pes je svoja zgodba. Je pa res da imam sedaj več znanja in volje, da ga zgradim v stabilnega psa. Prejšna psica je bila dominantna gospa. Kar hitro je postala šefica domačemu mačku in psu, ki so ga takrat imeli še zunaj. Maks je bil mešanec med ovčarjem in huskijem, ki je dočakal dobrih 16 let. Vrjetno sta si dom delila kakih 8 let. Z nobenim pa nismo imeli večjih težav, čeprav so imeli svoje hibe.
Lano mi je pri 7 mesecih ogrizel pobegli rotweiler. Takrat sem pobližje spoznala delo veterinarjev. Ok, poškodbe se pocelijo, psihične rane pa težko. Navezala se je na našo družino in ostalih psov ni niti obrajtala, niti jih ni hotela blizu. Ni bila agresivna, ampak se je preprosto umaknila. Bila je moja senca po vseh hribih in gozdnih poteh. Upoštevala pa je le našo družino. Nje si tudi nisem predstavljala pustiti kje na počitnicah. Problem se je izkazal, ko je morala v svojem zadnjem letu eno noč preživeti na kliniki. Groza, dokler ni dočakala mene ni spala nič razen pod narkozo. Spala je celo pot do doma in še doma. Punca pa je lani poginila zaradi avtoimune bolezni, nismo je mogli rešiti saj se je sesedla v 2 dneh. Še vedno pa se nanjo spomnim vsak dan. Čas celi tudi srčne rane.
Bubblček pa je svoj karakter. Mili balonček, ki ne bevska če se kam zapre, ne joka če ga lulat ampak te raje toliko časa buzerira da mu odpreš vrata, najraje sedi in se vozi v avtu, cel žur je skakanje po grmovju in vodi. Čeprav nimamo ograje, se drži doma in opazuje kaj se dela. Z mačkonom sta tavelka frenda in rad ima mirne otroke. Rad voha tudi dojenčke, le zakaj? plenice pa to. No z njim sva šolo zastavila bolj na veliko. Imam pričakovanja in vem da ima potencial, da jih izpolni. Ampak to je odvisno od mene. Jaz sem tista, ki ga vodi v življenje in mu omogočam da se bo pametno obnašal v določenih situacijah. Tako, da pes bo delal to kar ga bom jaz naučila. In zato, ne maram rekov kot je "se bodo psi med sabo zmenili" in "saj ne bo pes nič naredil" (zakaj ga imam jaz lahko na povodcu?) in podobne cvetke. Jaz odločam kje bo spuščen in kje je cesta ter probam predviditi njegovo vedenje. In tukaj črpam znanje od napotkov pasjih inštuktorjev in pes se odziva. Zato vsakmu priporočam kvalitetno pasjo šolo, ker bodo njega naučili kako bo dosegel stvari, ki jih od psa želi. Pes bo že delal, v prvi vrsti smo lastniki zmedeni kako psu to povedati kaj želimo. In vrjemite, psi so res narejeni zato da se učijo in delajo. Kmalu greva že v drugo stopnjo, ko bomo kriterije zvišali in me prav zanima kako nama bo šlo. Ker še nikoli nisem imela res izšolanega psa. Tale bo pravi piflar, čeprav ponavljava malo šolo haha :)
Kar pa se pasem tiče je pa res bolje, da se odločate glede na to zakaj ga boste imeli in kako bodo karakterji shajali z vašim življenskim slogom. Če določeni pasmi ne daš tistega za kar je bila narejena, se znajo razviti velike težave. Zase točno vem katere pasme ne bom nikoli imela. So mi vse všeč in jih veliko občudujem, ampak v moje življenje bi naprimer težko integrirala nekega mastifa ali pa buldoga, ali pa čivave in cotone pa to. Pa tudi lovske pasme ne. Jaz sem bolj tista povprečna sorta kokrov, prinašalcev in labradorcev.
No lahko bi še kako rekli pa naj bo to zaenkrat to. Midva imava čez vikend obilo domače naloge. Happy Friday!