Velika Planina čez Planino Dol

Včasih je bila navada da se gre za praznik Velikega šmarna na Veliko planino k maši. Tega že zelo dolgo nisem prakticirala. Sva pa se po naključju odločila za lokalno turco in sicer obisk Velike planine čez Planino Dol. In to ravno na praznik. K maši sicer nisva zavila, naju pa je fasciniralo dogajanje na samem vrhu.
Torej izhodiče je parking pri spodnji postaji gondole. Nato jo pičiš proti Kraljevem hribu čez gozd. Usmeriš se po tablah, drugače pa gre čez gozd, levo na makadamski cesti in nato desno v hrib. Strmina na sami poti do Dola se kar ne neha. Spodnji del je poln kamenja, zgoraj ko strmina malce popusti pa se odpre lepa mehka gozdna stezica. V glavnem "ravninska". Planina Dol je lep kraj za počitek, polna tranzitnih pohodnikov, saj je izhodišče tako za Velko kot tudi Konja. Tam sva se zadržala samo da sva se malce odahnila, pojedla doping in potem do vrha. Pohajkovanje mimo koč, kjer je avto pred bajto že standard in ima vsaka koča lepšo travo kot mi v dolini. Pri Zelenm robu se je že zjutraj odvijala veselica. Zavlekla sva se nekam pod grmičevje v senco in od daleč opazovala "pohodnike". Obstaja jih več tipov: od tistih pravih z gojzarji, palcami in ruzakom, do turistov s torbicami in slip-on čevlji, do tistih ki so gor čez vikend in se že ob 10h zjutraj sukajo na domačo, v glavnem pestra druščina. Sicer kdor ne bi zmogel peš, ga lahko pripelje tudi avto. Ne majka se tudi policajev s terencem. Te avtomobili me kar malce motijo, še posebej ker sem na Velki preživelka kar nekaj počitnic in takrat smo vse nosili peške, hrano in pijačo pa spalke pa vse skupaj kot romarji. Sedaj pa so drugi časi in smo vsi ratali malce razvajeni. No kaj hitro sva se naveličala gužve in se po isti poti podala nazaj v dolino. Vmes sva še malce počivala v miru na Dolu, srečala srnjaka in potem jamrala do podna. Se kar vleče nazaj dol. Podobno kot midva je na koncu bil hin tudi Bubble. Vse skupaj je bilo pomoje cca 5h hoje, plus postanki še kako urco. Tajming sva imela taprav, ker sva se doma parkirala ob cca 17h in je ravno začelo rositi.
Sedaj pa imam en teden časa da se rehabilitiram, nato pa v nove izzive. Načeloma mi noge delajo, brez palc bi težko hodila, ker ko so noge utrujene čutim gležnje. Mogoče bo treba narediti še kako dieto, da se še malce prepucam. Artritis še ni čisto izginil, sem pa vesela, da sem telo obvarovala pred tabletami. Tako da mi je navečje zdravilo, tole pohajkovanje in dobro počutje ko je telo utrujeno od aktivnosti.


Nad taužnt je res fest!




Bubble se je nazaj grede okopal v blatni kopeli, kjer kravice pijejo. Za trenutek je postal čokoladni pes z vonjem po kravah.




Pogled na Krvavec in okoliške vrhe.






Comments

Popular posts from this blog

Sankaška reportaža