Kompotela

Ker ni smuke, nas hribi razvajajo po svoje. In krasni so. Skočili smo na Kompotelo. Oblečena sem bila čisto narobe, kajti mislim da je bilo več kot 10 stopinj. Kosmatincu je bilo pošteno vroče, se je kar skrival med grmički in valal po tistih nekaj flikah snega, ki smo jih srečali.
Kompotela je eden izmed vrhov, če prečiš desno iz Križke planine pri Krvavcu. Njeni sosedi so se Vrh Korena, Košutna in Mokrica. Te smo pustili še za naslednjič. V bistvu pri vzponu ne veš točno kaj pričakovati na koncu. Veš čas vzpona gledaš travnato flanko in se sprašuješ če bo sploh kaj na koncu in kje je že ta žig. In ko končno prideš na vrh, se ti odprejo nebesa. Razgled na Grintovec, Brano, Planjavo, Kamniško sedlo, Konja, Veliko planino in celo dolino Kamniške Bistrice. V bistvu se ti odprejo Kamniško Savinjske Alpe, proper view! In glede na to da so lokacije okoli Krvavca precej oblegane, ti najlepši vrhovi samevajo in čakajo na nas, ki gremo še malce višje, da si privežemo dušo v tem soncu in teh razgledih. Potem pa si kaj hitro postaviš naslednje zastavice, ki jih bo potrebno pobrati. Če bo le vreme zdržalo.
Nazaj sva prišla okoli 15h. Še hiter obisk pri domačih, potem pa počitek. Danes mirujemo, ker je treba še nekaj postoriti, potem pa nas čaka prost novoletni teden.
Vreme je res nenavadno za ta čas, po eni strani si vesel, ker še vedno dopušča take lepe gorske turce, po drugi pa veš da je vse to narobe, ker brez snega ne gre. In če ni prave zime, tudi ni pravega poletja. Morda gre res le za zamik zime, ampak s telohi v hribih, ne veš ali čakaš na poletje ali sneg.
Vseeno, zima ti kar pridi. Smučke čakajo.








Comments

Popular posts from this blog

Sankaška reportaža