United colors of runners

Ta vikend so Ljubljano preplavile reke tekačev. Ker sem sama ratala uživaški tekač, sem se odločila da se spet prijavim na Tek trojk.

Tek trojk je lušten skupinski tek, katerega sem se nazadnje udeležila 2013. Vmes sem imela prisilno pavzo, ki pa mi je pravzaprav naredila uslugo. Tako sem se končno nehala obremenjevati s tempom, urami in ostalimi tekaškimi pogovori, ki presegajo vse meje rekreativnega teka. Tečem predvsem zase, v svoji coni, dvakrat na teden od 7 do 10 km in se počutim izvrstno. Ta tek mi je tako minil brez problema, pretekla sem celotnih 12,5 km in v cilj prišla z nasmeškom. Bilo pa je precej vroče. Sem pričakovala nižje temperature.

Po pivu in tušu sem spakirala in se odpeljala na morje. Nad Trstom sem pobrala še mojega plezalca in sva odbrzela na večerjo na našo obalo.

Temperature na obali so bile res idealne, tako da sem prvič letos nosila kratke hlače in si naročila kepico sladoleda. Vreme mi je v zahvalo naklonilo teden padavin in ohladitve, da ne bi slučajo prehitro odložila dolgih rokavov. Damn you Murphy`s law!

Počasi bo treba zaviti tudi v kak hrib, vsaj v tiste ki so že odvgli snežene kape. Nogice so pripravljene za gojzarje ajga!

Bodite srečni:)